Domov

Program zborovanja

Organizacijski odbor

Vladimir Drozg, Uroš Horvat, Dani Ivajnšič, Ana Vovk Korže, Karmen Kolnik, Eva Konečnik Kotnik, Lučka Lorber, Igor Žiberna

Organizator zborovanja

Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru

Zveza geografov Slovenije

Sodelovali so še

Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

Geografski inštitut Antona Melika

Oddelek za geografijo Univerze na Primorskem

Inštitut za raziskovanje Krasa

Zborovanje Slovenskih geografov je finančno podprla Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru ter Zveza geografov Slovenije

Stanovska srečanja niso kar tako. Še posebej v času, ko na veliko komuniciramo preko posrednikov – telefonov, elektronske pošte in socialnih omrežij, omogočajo neposreden stik s kolegi, vračajo nas v stare čase, prikličejo spomine in obudijo prijateljstva – povsem drugače kot na spletu. Ker se odvijajo občasno, prinašajo novosti iz stroke, ki so se pojavile po zadnjem srečanju. Na voljo so, tako rekoč, iz prve roke in omogočajo da, zopet iz prve roke, izvemo veliko več, kot je zapisano na spletu, socialnih omrežjih ali v tiskani objavi.

Tokratno zborovanje slovenskih geografov je posvečeno Podravju, pokrajini med Pohorjem in Slovenskimi goricami. Prikazano bo iz vidika naravnih, družbenih in kulturnih razmer ter povrhu, del strokovnih prispevkov obravnava novosti pri pouku geografije. Geografija se, priznamo ali ne, hitro spreminja. Ne spremljati novosti v stroki bi pomenilo, da vemo o geografiji in življenju že dovolj. Vendar, spreminjanje ogledala v okno, kar je glavni cilj izobraževanja, ni nikoli končana zgodba. Še en razlog, zakaj se je stanovskih srečanj vredno udeležiti.

PROGRAM ZBOROVANJA

Petek, 22. september

Filozofska fakulteta, Koroška cesta 160, Maribor, Velika predavalnica


8.30 – 9.00

Prijava udeležencev

9.00 – 9.20

Vladimir Drozg, v imenu organizacijskega odbora

Stanko Pelc, predsednik Zveze geografov Slovenije

Igor Žiberna, predstojnik Oddelka za geografijo

Božidar Kante, dekan Filozofske fakultete

Vesna Vervega, poslanka v Državnem zboru RS

9.20 – 10.30

Lučka Lorber: Industrializacija, de industrializacija in regeneracija Maribora

Andrej Černe: Pokrajina – učiteljica geografije?

Igor Lipovšek: Koliko in kdaj je pouk geografije raziskovalen?

10.30 – 11.30

Andrejka Slavec Gornik: Matura iz geografije

Simon Kušar: Prizadevanja geografov na področju normativne urejenosti prostorskega načrtovanja v Sloveniji

Mimi Urbanc: (Ne)omejene možnosti geografije na projektnem trgu?

11.30 – 12.00

Odmor, otvoritev razstave

12.00 – 13.00

Karmen Kolnik: Kompetence učiteljev in razvijanje lastne profesionalnosti za poučevanje geografije na prostem

Igor Žiberna: Spreminjanje rabe tal na območju ob panonske severovzhodne Slovenije v obdobju 2000 - 2015

Rok Ciglič, Blaž Komac, Miha Pavšek: Atlas toplotnega otoka v mestih

13.00 – 14.00

Jurij Kunaver: Obča in regionalna geografija kot snov v Tretji univerzi - izkušnje in spoznanja

Ana Vovk Korže: Ekosistemske značilnosti Dravinjskih goric

Lucija Lapuh: Podravska regija v luči zadnje gospodarske krize

14.00 – 15.00

Kosilo v restavraciji Piano

15.00 – 18.30

Ekskurzija po Mariboru (Lučka Lorber)

Ekskurzija po Slovenskih goricah (Igor Žiberna)



Petek, 22. September, Meranovo


19.00 – 22.00

Večerja

Podelitev priznanj ZGS

Občni zbor ZGS

Sobota, 23. september

Filozofska fakulteta, Koroška cesta 160, Maribor, Velika predavalnica


8.30 – 10.30

Andrej Grmovšek, Simon Verbič: Celostno upravljanje rečnih koridorjev v teoriji in praksi – primer koridorja ravninske reke

Danijel Ivajnšič, Igor Žiberna: Prostorsko-časovna razporeditev prometnih nesreč v Mariboru

Maja Vičič Krabonja: Kam ciljam in katero izobraževalno tehnologijo pri tem izberem?

Sandra Zvonar: Kako geografi, na Zavodu RS za varstvo narave, prispevajo k izobraževanju o varstvu narave

Jernej Tiran, Boštjan Rogelj : Geografski vidiki volitev v Podravju

Matej Gabrovec, Marjan Lep, Beno Mesarec: Potovalne navade Mariborčanov – kaj je drugače kot v Ljubljani?

Florjana Ulaga: Motnost vode in premeščanje suspendiranih snovi v Podravju

10.30 – 10.40

Klepetalnica: Eva Konečnik Kotnik, Mojca Ilc Klun, Karmen Kolnik, Tatjana Resnik Planinc

10.40 – 11.00

Odmor

11.00 – 12.30

Vladimir Korošec: Socialno-ekonomski razvoj naselij Cirkovce, Gorišnica, Stoperce in Sveti Tomaž po letu 1996

Nataša Mrak: Uporaba e učbenikov pri pouku geografije

Blaž Repe: Pohorje – slovenska pedološka posebnost

Viljem Podgoršek: Kameninska zbirka pri pouku geografije

Irena Mrak, Mirsad Skorupan: GeoBioBlitz – predstavitev projektne naloge

Barbara Lampič, Tatjana Kikec, Nejc Bobovnik: Ocena neizkoriščenega potenciala degradiranih in opuščenih zemljišč v Podravski statistični regiji


Zaključek zborovanja: Stanko Pelc

12.30 – 13.30

Kosilo v restavraciji Piano

13.30 – 17.00

Ana Vovk Korže: Samooskrba na 1,5 km² – primer dobre prakse Učni poligon za samooskrbo Dole


Ekskurzije

EKSKURZIJA 1 - po Mariboru
Z ekskurzijo po Mariboru želimo udeležencem predstaviti ukrepe gospodarske, socialne ter prostorske sanacije na industrijskih območjih, ki so nekoč generirala mestni razvoj. Maribor ima med slovenskimi mesti na nekdaj industrijskih območjih najvišji delež degradiranih površin, ki imajo izjemno velik vpliv na gospodarski in urbani razvoj mesta. Območja, ki bi jih želeli predstaviti kot načrt trajnostne regeneracije industrijskih con so:
  • Industrijska cona Studenci, ki se nahaja v neposredni bližini mestnega središča ter stanovanjskih območij z najvišjo gostoto prebivalcev. Cona ima enega največjih potencialov za urbano regeneracijo, predvsem zaradi velikega in visokega deleža industrijske stavbne dediščine;
  • Industrijska cona Tezno je danes največja industrijska poslovna cona v Sloveniji. Cona se je razvila na jugovzhodnem obrobju Maribora in je oddaljena le 5 km od mestnega središča in 1 km od avtocestnega izhoda (V. in X. evropski koridor) ter leži ob železni progi Koper – Dunaj in je oddaljena 10 km od letališča Edvarda Rusjana. Obisk cone bo vključeval ogled »podzemnih rovov« v starem industrijskem kompleksu. Podzemni rovi predstavljajo pomembno industrijsko kulturno dediščino tako Maribora kot Slovenije.V podzemnih rovih bo potekala strokovna predstavitev izgradnje rovov leta 1943 na površini 8.512 m2, njihove povojne obnove in nastanka Tovarne avtomobilov in motorjev Maribor (TAM) ter s tem povezanega razvoja kovinsko-predelovalne industrije. Sledil bo prikaz prestrukturiranja cone po letu 2001, ko je cona beležila naglo rast storitvenih dejavnosti in podjetij z visokim deležem znanja. Sledil bo avtobusni ogled cone in predstavitev dejavnosti podjetij, ki jih je v coni že več kot dvestodvajset.
  • Industrijska cona Melje: najstarejša industrijska cona v mestu, ki je že skoraj štirideset let v procesu deindustrializacije. Območje ima izjemen urbano razvojni potencial, ker se nahaja v neposredni bližini mestnega središča in nudi izjemne možnosti tako za dopolnjevanje ter širitev javnih funkcij mestnega središča, ter pogoje za kvalitetno prestrukturiranje industrijske rabe s ciljem podpore razvoja na segmente delujoče industrijske proizvodnje.
Ekskurzijo bomo zaključili v prostorih Univerze v Mariboru, kjer se bomo seznanili s prizadevanji in ukrepi univerze v procesu regeneracije mesta. Regeneracija še pred četrt stoletja aktivnih industrijskih con Maribora je glede na tradicijo, identiteto mesta, obstoječa znanja, ključna za udejanjanje trajnostne strategije preurejanja mesta. Cilji strateškega načrtovanja regeneracije nekdanjih industrijskih območij je vzpostavljanje novih, inovativno zasnovanih urbanih območij.
Legenda: 1 – UM FF; 2 – Cona Studenci – TVT Boris Kidrič; 3 – Cona Studenci – Merinka; 4 – Cona Tezno – TAM; 5 – Cona Melje; 6 – Rektorat UM.


EKSKURZIJA 2 - Zahodne in Srednje Slovenske gorice
Pot ekskurzije nas bo vodila po območju Zahodnih in Srednjih Slovenskih goric. Slovenske gorice običajno členimo na Zahodne (kamor prištevamo Severozahodne in Mariborske gorice), Srednje Slovenske gorice (Osrednje Slovenske gorice, Ptujske gorice, Radgonsko-Kapelske gorice) in Vzhodne Slovenske gorice (Vzhodne in Zahodne Ljutomersko-Ormoške gorice). Kamninska podlaga v veliki meri vpliva na relief in ostale naravne značilnosti: od zahoda proti vzhodu starejše in odpornejše miocenske kamnine prehajajo v mlajše in za erozijo manj odporne miocenske in pliocenske kamnine. Posledica tega je, da so relativne višine in strmine pobočij v Zahodnih Slovenskih goricah večje od tistih v Srednjih. Relief vpliva tudi na topoklimatske značilnosti, saj je termalni pas (pas, ki se prične praviloma nekaj deset metrov nad dolinskim dnom) bolj prisoten v Zahodnih Slovenskih goricah. Pot ekskurzije bomo začeli na samem jugozahodnem robu Slovenskih goric, kjer framski tektonski prelom loči Mariborske gorice od vzhodnih obronkov Kozjaka. Meja pa ni ostra: miocenske kamnine se iz Slovenskih goric nadaljujejo proti zahodu in tako sestavljajo še dele Kozjaka med Urbanom in Bresternico. Na prvi točki (razgledni stolp na Plačkem vrhu) bomo spoznali nekaj naravnih značilnosti Zahodnih Slovenskih goric in problematiko opuščanja obdelovalnih površin, predvsem vinogradov v Svečinskih goricah, ki so nekdaj veljale za eno od vinogradniško najintenzivnejših območij severovzhodne Slovenije. Pot bomo nadaljevali po Pesniški dolini, ki je bila zaradi melioracij in komasacij v preteklih desetletjih bistveno spremenjena. Posebnost Slovenskih goric je osameli kras, ki se pojavlja na sicer redkih karbonatnih kamninah. Zaplate osamelega krasa se med drugim nahajajo v Svečinskih goricah, med Spodnjim Duplekom in Voličino, na območju Trat, pred kratkim pa so v Jakobskem dolu po naključju odkrili manjšo kraško jamo, ki je še v prvobitnem stanju in ki si jo bomo na drugi točki ogledali tudi mi. V nadaljevanju bomo na točki tri (razgledni stolp na Zavrhu) spoznali nekaj naravnogeografskih značilnosti Osrednjih Slovenskih goric. Predstavili bomo topoklimatske značilnosti tega območja, predvsem fenomen srednjepesniške depresije.


EKSKURZIJA 3 – Zasnova učnega poligona Dole kot mini rodovna posest za samooskrbo in izobraževanje

Zamisel za Učni poligon Dole izhaja iz potrebe po izkustvenem in praktičnem raziskovanju in učenju. Sedanji čas zahteva poleg spretnosti uporabe mobilnih tehnologij in digitalnih naprav tudi načrtovalsko razmišljanje: kje mora kaj biti, zakaj, kako deluje narava, kako lahko od narave živimo, ne da pretirano posegamo vanjo. S ciljem vzpostaviti območje za raziskovanje in učenje o samooskrbi je bil leta 2010 vzpostavljen učni poligon za samooskrbo Dole. Na tem območju so posebej izpostavljene ureditve, ki vsakomur omogočajo, da si jih lahko uredi zbiranje deževnice, koriščenje energije sonca, gojenje rastlin za hrano, trajnostna bivališča kot so mongolska hiša (jurta) in zemljanka ter posaditev trajnic (dreves in grmovnic). V ravninskem delu poligona so gomilaste grede, visoke grede in učni profil za raziskave prsti in sedimentov. Za vzgojo semen je postavljen rastlinjak in za shranjevanje pridelkov zemljanka. Tod je tudi poljsko stranišče z naravnim kompostiranjem. Učne table za samostojno učenje so ob vseh ureditvah na poligonu. Na gričevnatih obrobjih poligona so posajena drevesa lupinarjev in sadna drevesa ter urejene terase. Na zgornjem ravninskem delu je mlaka za zbiranje deževnice, mongolska hiša jurta z zimskim vrtom in umivalnico ter kompostnim straniščem. Na poligonu so številne vrste gred (na kartonu, dvignjena, z biomaso, greda na ključ, rastoča greda). Na najvišjem delu poligona Dole je urejen raziskovalni prostor za ekoremediacije. Tod se raziskujejo prsti glede na različne rastiščne potrebe. Posajen je vegetacijski pas, vzpostavljen kolobar ter kompostišče. V zgornjem delu poligona je tudi bajer s padavinsko vodo, ki namaka rastline v rastlinjaku. Za potrebe pitne vode je urejen vodohram, sicer pa poligon ni priključen na javno vodovodno omrežje, saj koristi lastne vode vire. Prav tako ima svoje obnovljive vire sončne energije, zato je odličen primer samooskrbe za vsakogar.